STUDENICE
Kraj se stiska v osojni legi
pod Bočem, v dolinici Toplega potoka. Z odpravo osnovne šole v
kraju in s propadom samostana je njegova vloga nazadovala. Z obnovo
samostana in z uresničevanjem turističnih danosti je kraju mogoče
znova pomagati. Severno od trga, na levem bregu Dravinje, stoji
podružnična cerkev sv. Lucije, ki je nastala približno 1663 leta.
Cerkev odlikuje poleg enotne gradnje z dvema kapelama predvsem
dragocena oprava: glavni oltar iz 1685 leta, oltar Antona Padovanca
iz 1679 leta, Nepomukov oltar iz okoli 1650 leta ter oltarja Ane
in Marije iz okoli 1675 leta. Zgodnjebaročno notranjščino dopolnjuje
sočasna orgelska omara.
STUDENIŠKI
SAMOSTAN
Samostanska
poslopja z župno cerkvijo sv. Treh kraljev so stisnjena v najožji
del doline Toplega potoka. Njegova ustanoviteljica je bila Sofija
Rogaška v 13. stoletju. Cerkev je že leta 1237 postala hospitalna
in kaže prvine romanskega sloga in prebujajoče se gotike. Samostanski
kompleks predstavlja najdragocenejši spomenik romanike na Slovenskem.
Tu je Rikica Kunšperška leta 1237 ustanovila samostan dominikank.
Današnja podoba in notranja oprema sta posledica mnogih prezidav
in spreminjanja umetniških vplivov.
CERKEV
SV. TREH KRALJEV

Današnja oprema samostanske cerkve
v Studenicah je baročna. Glavni oltar je iz okoli leta 1718 in
se ponaša z dvema Holzingerjevima kipoma. Oltar Lurške Matere
Božje, Križev in Roženvenski oltar pa so delo konjiškega kiparja
Mihaela Pogačnika. Prižnica je iz konca 17. stoletja. V stene
je vzidanih 8 nagrobnikov in del rimskega sarkofaga.
|