SLOVENSKA BISTRICA
MED NAJSTAREJŠIMI SLOVENSKIMI MESTI
|
Mesto
Slovenska Bistrica je nastalo na križišču cest v smeri
današnjega Maribora, Celja in Ptuja na ostalinah rimskega naselja
Civitas Negotiana. Kraj so obzidali okoli leta 1300 in ga utrdili
s štirimi vogalnimi stolpi. Mestne pravice je dobilo v začetku
14. stoletja. Veliko škode je utrpelo med turškimi vpadi. Mesto
so prizadeli tudi trije požari in ga vselej upepelili. Vidnejši
razvoj je prinesla cesta med Dunajem in Trstom. V tistem obdobju
so zgradili večino mestnih stavb. Premaknitev železniške proge
ob izgradnji južne železnice stran od mesta je pomenila za razvoj
hud udarec.
TRG SVOBODE Z ROTOVŽEM:
Današnji
lepo zasnovan osrednji mestni trg je samo še senca nekdanje ureditve.
Z rotovžem in in cerkvijo Marije sedem žalosti v ozadju in z zelenim
parkom in drevoredom po vsej dolžini je bil povsem nekaj drugega
kot današnja ureditev, kjer vladajo asvalt, parkirišča in nered.
Nekdanji hotel
je dobil novo namembnost. Celoten trg je zavarovan kot primer
staromestne trške arhitekture.
TRG
ALFONZA ŠARHA:
Preko kamnitega mostu, ki je tehniški spomenik, pridemo na trg
Alfonza Šarha. Tudi tukaj najdemo lepe primere trške arhitekture;
prostor pa obvladujeta še še Marijino znamenje in v ozadju župna
cerkev sv. Jerneja.
NOVI DEL MESTA:
Prve stolpnice v novem delu mesta so nastale kot delavsko
naselje Impol.
V desetletjih se je okrog njih razvilo pravcato mestno jedro z
ulicami, vrtcem, delavsko restavracijo in s številnimi trgovinami
ter lokali. V okolici je veliko dobrih vinogradov.
KIP
ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Z BLAŽETOM IN NEŽICO
Kip stoji danes
na terasi med zupnišcem in cerkvijo sv. Jerneja. Gre za delo mariborskega
kiparja Sojča, ki ga je sklesal ob priliki dograditve Slomškovega
doma v letu 1938. Prvotno so ga postavili na podstavek južne fasade
doma. Ob nemški okupaciji leta 1941 so ga zavedni domačini prenesli
pod zvonico župne cerkve. Na sedanje mesto so ga od tam prestavili
na novi podstavek kulturni delavci mesta in župnija v letu 1991.
ŽUPNA
CERKEV SV. JERNEJA
Prvič
se omenja že v letu 1240; župna pa je postala že pred letom 1252.
Ohranjeni fragmenti so v zahodni in severni steni sedanje stavbe.
V baroku je doživela korenito prezidavo, povečanje in okrasitev.
Poslikave so Brollove, v prezbiteriju Flurerjeve (1727), Laubmannove
(1738) in Lerchingerjeve. Kiparsko okrasje je Holzingerjevo delo,
osrednja oltarna slika pa Kramser-Schmidtova. Znamenite so cerkvene
orgle.
CERKEV SV. JOŽEFA
Gre za enega najpomembnejših
sakralnih spomenikov pri nas, za tako imenovani "sladkogorski"
tip cerkvene gradnje v dobi baroka (1757). Predstavlja izrazit
prostorski in krajinski poudarek nad mestom.Žal je njegovo okolje
močno pozidano, s čimer je razveljavljena spomeniška zaščita.
Značilonost Jožefove cerkve so njeni baročni oltarji; poslikave
cerkev namreč nima. Glavni
oltar je izdelala mariborska delavnica Jožefa Strauba
v letu 1757 - 1758.
|