MAKOLE
Jedro
gručastega naselja se stiska ob izteku Jelovškega potoka, zajedenega
globoko v Haloze. Kraj, ki naj bi bil dobil trške pravice že leta
1493, leži na nadmorski višini 255 m. Vaško območje obvladujeta
barokizirana župnijska cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev
sv. Lenarta.
CERKEV
SV. ANDREJA
Župna cerkev sv. Andreja se omenja že 1441 leta. Glavni oltar
je delo Jožefa Holzingerja, oltar južne kapele pa delo Jožefa
Strauba. Pokopališka kapela sv. Lenarta
je nastala v pozni gotiki, morda na začetku 16. stoletja. Glavni
oltar je delo Mihaela Pogačnika iz približno 1730 leta. Nazadnje
je bila predelana 1930 leta.
JAMA BELOJAČA

Jama Belojača se nahaja v ozadju
Makol, skrita pod haloškimi hrbti, ob potoku Šega in v bližini
nekdanjega istoimenskega rudnika. Ta kraška zanimivost je posledica
delovanja potoka Šega. Je najdaljša vodoravna jama te vrste v
Halozah, zanimiva zaradi geološke strukture in vodnega režima.
V jami živi jamska kobilica (Troglophilus).
GRAD ŠTATENBERG
Nasproti
staremu Štatenbergu preko doline Dravinje je rodbina Attemsov
zgradila v letih 1720 do 1740 svoj letni dvorec Štatenberg in
sicer po načrtih italijanskega arhitekta Camesinija. Slikarska
oprema je delo Joanneckyja. Dvorec je med najlepšimi baročnimi
stvaritvami pri nas. V njem se enakovredno postavljajo arhitektura,
slikarstvo in plastično oblikovanje.
SRECE PRI MAKOLAH
Sagadinova
domačija je spomenik posebnega zgodovinskega pomena. Tu so Nemci
med 2. svetovno vojno (12.04.1945) s hišo vred zažgali družino
Sagadin s sorodniki in znanci. Umorjenih je bilo sedem ljudi,
kateri so pokopani ob hiši. Sagadinova domačija je zaščiten zgodovinsko-memorialni
spomenik
MAKOLSKA FOLKLORA
Prebivalci
Makol so tudi vneti zagovorniki kulture. Dolgoletna tradicija
v kraju veže spomine na tamburaški orkester, na pevski zbor in
na mnoge prireditve v kraju. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja
folklorna skupina, ki uspešno ohranja stare ljudske pesmi, plese
in običaje. Izpeljali so tudi raziskovanje o narodni noši s tega
področja.
|