ČREŠNJEVEC
Jugovzhodno
od Slovenske Bistrice leži na majhnem griču razpotegnjena vas
Črešnjevec. Kraj omejujeta potoka Ložnica in Devina. Osrednji
del vasi je strnjen okoli župne cerkve sv. Mihaela. Tod so najdene
kamnite sekire in več rimskih žarnih gomil. V bližini je nekoč
stal srednjeveški gradič Presek.
CERKEV
SV. MIHAELA

Cerkev na Črešnjevcu stoji za
tabornim obzidjem. V južni in v severni steni je vidna zidava
prvotne cerkve iz marmornih klesancev in rimskih spolij. Prezidava
je baročna, cerkev pa obokana in opremljena z baročnimi oltarji.
V sebi hrani eno najstarejših cerkva na tem območju. Prafara je
bila že od leta 1252.
JUŽNA CERKVENA STENA
Ko
so črešnjevsko cerkev prezidali, najprej iz romanske v gotsko
in nato še v začetku 18. stoletja v baročno, so od temeljev do
vrha uporabili za gradbeni material antične napisne in reliefne
kamne. Ti so najdeni tudi v tabornem obzidju. 
ZBIRKA RIMSKIH KAMNOV

Pred leti so bili iz Avstrije
vrnjeni posamezni kosi rimskih kamnov, kamor so jih Nemci med
vojno odpeljali. Danes so razpostavljeni pod cerkvenim obzidjem
in predstavljajo izvrstno zbirko fragmentov iz rimske dobe.
|